Zgodovina

Andrej Jemec 2014-2017

O sebi je po odhodu iz besniške župnije ter prihodu na novo župnijo Žiri zapisal tudi tole:

»Moja življenjska pot se je začela leta 1971 v Ljubljani, kjer sem prijokal na svet. Večino življenja sem preživel v moji domači župniji Preska pri Medvodah. Že v rani mladosti sem se odločal med dvema poklicema, učitelja in duhovnika, ker me je vedno veselilo delo z mladimi. A najprej je v meni prevladala želja po učiteljskem poklicu. Po končani Srednji pedagoški šoli v Ljubljani in po končanem vojaškem roku v bivši JLA sem začel s študijem kemijskega izobraževanja na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Študij sem leta 1997 tudi dokončal in po osnovi izobrazbi postal profesor kemije. V meni je vedno tlela želja po družini z vsaj petimi otroki (danes imam tako še veliko več svojih »župnijskih otrok«).

Jakob Kralj

Jakob Kralj je bil rojen 1.5.1944 blizu mesta Leoben v Avstriji, po drugi svetovni vojni pa se je vrnil v Rako na Dolenjskem. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, nato pa šolanje nadaljeval v hrvaškem Pazinu. Teologijo je začel študirati leta 1966 in bil leta 1971 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je služboval pri Svetem križu- Podbočju na Dolenjskem, leta 1975 pa je bil premeščen za župnijskega upravitelja v Novo in Staro Oselico. V Besnici je služboval od leta 2009 do leta 2014.

Kmalu po prihodu je v življenje župnije uvedel župnijski gospodarski svet, ki je poleg ključarjev skrbel za gospodarstvo župnije. V času njegovega službovanja je bila obnovljena stara mežnarija.

Vinko Malovrh

Vinko Malovrh je bil rojen 21.1.1945 na Gorenji Savi pri Kranju. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Kranju. Leta 1963 je vstopil v semenišče in bil posvečen 29.7.1970 v duhovnika. Kot kaplan je najprej služboval v Trnovem v Ljubljani, kot župnik pa v Vodicah od 1976 do 1983. Po tem letu je bil premeščen za župnika v Preserje pod Krimom, kjer je služboval 17 let. Leta 2000 je prevzel župnijo Sv. Katarina nad Medvodami, kjer je ostal tri leta, potem pa je leta 2003 sprejel službo župnika v Besnici.

Kmalu v začetku svoje službe v naši župniji je obnovil fasado podružnice sv. Janeza Krstnika v Sp. Besnici in pa zvonik podružnične cerkve Sv. Primoža in Felicijana na Jamniku. V času svojega župnikovanja je uvedel birmanske skupine kot obliko priprave veroukarjev na sv. birmo. Uvedel je tudi novoletno koledovanje in počitniški oratorij. V skrbi za zakonce pa je zbral zakonsko skupno, ki se redno mesečno srečuje na svojih večerih.

Roman Poljak

Roman Poljak je bil rojen leta 1968 v Moravčah. Po dokončani srednji šoli je vstopil v bogoslovno semenišče v Ljubljani in začel s študijem teologije. Leta 1994 je bil posvečen v duhovnika. Njegova prva služba kaplana je bila v Leskovcu pri Krškem, potem je bil premeščen za kaplana v Semič, leta 1998 pa je nastopil službo duhovnika v Besnici. Po petih letih je odšel na novo župnijo Sv. Duh pri Škofji Loki.

Čeprav je bil le malo časa med nami, je pustil med Besničani svoj pečat. Bil je uspešen na verskem in gospodarskem področju. V času njegovega službovanja v Besnici so zadonele nove orgle v farni cerkvi Sv. Tilna, dobili smo ogrevanje v župnijski cerkvi, obnovljen je bil glavni oltar v Spodnji Besnici Posebna njegova odlika pa je bila, da je znal privabiti mladino, saj so le ti komaj čakali konec tedna, ko so imeli mladinsko srečanje.

Po nekaj letih delovanja pri Sv. Duhu je žal zapustil duhovništvo.

Alojzij Grebenc

Alojzij Grebenc je rojen leta 1950 v Novem mestu. Novo mašo je imel v župniji Sv. Križ – Gabrovka. Služboval je kot nedeljski pomočnik v Mirni Peči pri Novem mestu in bil nato šest let kaplan v župniji Kranj – Šmartin. Službo duhovnika v Besnici je nastopil leta 1982, ko je zamenjal upokojenega župnika Ivana Pavlina. Po šestnajstih letih uspešnega dela na dušno pastirskem in gospodarskem področju je bil 1998 leta premeščen na novo župnijo Dol pri Ljubljani.

Župnik Lojze Grebenc je ostal Besničanom v spominu kot preprost človek, človek, ki se je znal približati tudi drugače mislečim. Nikdar mu ni bilo težko žrtvovati del svojega časa za farane. Vsakomur je znal prisluhniti, mu pomagati in svetovati. Dela mu ni zmanjkalo. Ko je prišel v Besnico, ga je na gospodarskem področju čakalo veliko dela. Prva naloga je bila zgraditi novo župnišče. S pomočjo župljanov, katerih naklonjenost si je s svojim značajem hitro pridobil, mu je uspelo zgraditi župnišče v rekordnih dveh letih. Obnovil je farno in podružnično cerkev. Prosti čas, kolikor ga mu je pri vsem delu ostalo, je porabil za raziskovanje in pisanje cerkvene zgodovine in zgodovine Besnice. Leta 1992 je izšla knjiga Besnica in njenih 700 let. Veliko truda je bilo vloženega v to delo, s katerim je nadaljeval delo župnika Frančiška Pokorna.

Za nas Besničane je bila to velika pridobitev. Malokateri kraj se lahko pohvali s tako dragocenimi deli. V enem stoletju smo dobili kar dve obsežni študiji o Besnici.

Ivan Pavlin

Ivan Pavlin je bil rojen v Radovljici leta 1903. Po končani gimnaziji v Kranju in pravni fakulteti v Ljubljani ter po dveh in pol letih službe se je vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1935. Eno leto je služboval kot prefekt v Marijanišču v Ljubljani, nato kot kaplan v Sv. Križu pri Kostanjevici, Litiji in pri Sv. Petru v Ljubljani. Od leta 1948 pa do 1953 je bil v zaporu kot politični prestopnik. Leta 1953 je bil imenovan za vikarja pomočnika v Besnici. po smrti župnika Franca Erzarja je bil leta 1959 imenovan za upravitelja župnije v Besnici, leta 1967 pa za župnika iste župnije.

Ivan Pavlin je bil zelo razgledan duhovnik, saj je doštudiral dve fakulteti. Do sebe je bile zelo strog, do drugih pa blagohoten in prizanesljiv. Bil je pobožen, častitljiv mož. Odlikovala ga je velika natančnost in pa lepa pisava. Njegovi župnijski arhivi so natančno urejeni, kar je veliko bogastvo za župnijo, in za vse rodoslovce. V Ljubljani je pomagal pri Baragovem odboru in zbiral gradivo za Baragov proces za beatifikacijo. Leta 1982 se je zaradi bolezni odpovedal župniji in kot upokojeni župnik ostal v župnišču do svoje smrti leta 1983. Pokopan je v duhovniškem grobu na pokopališču v Besnici. Pri njem je do svoje smrti živela mama Marija Pavlin.

Janez Fabjan

Janez Fabijan se je rodil leta 1889 v Zgornji Besnici št. 44 pri ˝Hlipu˝. Obiskoval je klasično gimnazijo v Ljubljani. Nato so ga poslali na višji študij na Gregorijansko univerzo v Rimu in zaradi vojne še v Innsbruck. Študije je končal z doktoratom iz filozofije in teologije. V mašnika je bil posvečen leta 1916 v Innsbrucku. Po vrnitvi v domovino je bil najprej nastavljen za podvodjo in ekonoma v semenišču, leta 1921 je postal docent za spekulativno dogmatiko na novoustanovljeni Teološki fakulteti v Ljubljani. Leta 1937 je postal redni profesor. Na isti fakulteti je bil nekajkrat tudi dekan. Veliko si je prizadeval za ugled in napredek fakultete. Številne znanstvene razprave je objavljal v Bogoslovnem vestniku in reviji Čas. Več let je bil tudi urednik te osrednje katoliško kulturne revije, preko katere je usmerjal versko obnovitveno in versko posvetno delo med Slovenci. Kot profesor je storil veliko dobrega med akademsko mladino, bil je mož odprtih rok in dobrega srca. Odlikovala ga je značajnost in zvestoba cerkvi in narodu. Po vojni je bil nekaj časa zaprt. V prostem času je rad hodil pomagat na župnije. Med drugim je takoj po vojni pomagal v župniji Ljubljana – Polje in v Smledniku. Veliko je prihajal tudi domov v Besnico. Umrl je leta 1967 v Ljubljani in je tam tudi pokopan.

Franc Erzar

Franc Erzar je naslednik župnika Pokorna. Rojen je bil v Šenčurju leta 1871, v duhovnika je bil posvečen leta 1899. Kot kaplan je služboval v Št. Jerneju, v Sv. Križu in v Košani. Kot župnik pa v Toplicah na Dolenjskem in od leta 1936 v Besnici. Med vojno je kot pregnanec živel v zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani. Ko je prišel leta 1945 nazaj v Besnico, je našel porušeno župnišče. Za potrebe župnišča je uredil prostore v gospodarskem poslopju. Umrl je leta 1959 in je pokopan v duhovniškem grobu v Besnici.

Zadnja leta pastirovanja je Erzarja obiskala bolezen. Tudi tokrat je za dušno pastirstvo v glavnem skrbel prof. Janez Fabijan, po potrebi pa mu je pomagal župnik Jožef Ocepek iz Ovsiš

Janez Jalen

Janez Jalen je med letom 1918 in 1919 nadomeščal bolnega duhovnika Frančiška Pokorna.

V času Pokornove bolezni je prevzel upravljanje besniške župnije Jožef Ocepek iz Ovsiš, ob nedeljah in praznikih pa je prihajal opravljat božjo službo bogoslovni prof. v Ljubljani dr. Janez Fabijan Hlipov gospod iz Besnice.

Frančišek Seraf. Pokorn

Frančišek Seraf. Pokorn je bil rojen v Spodnjem Karlovcu pri Škofjo Loki leta 1861. V mašnika je bil posvečen leta 1887. Kot kaplan je najprej služboval na Jesenicah, potem je šel v Šmarje pod Ljubljana, v Staro Loko, od tod pa je bil poslan v Besnico, kjer je našel polno dela na vse strani, katero se je zaradi močnega potresa še pomnožilo. Prenovil je najprej razdrapano župnišče, razširil in uredil pokopališče, zgradil novo gospodarsko poslopje in še mnogo drugega. Viri pričajo, da ni držal križem rok.

Ves čas se je trudil za ljudski blagor, ustanovil je ljudsko hranilnico in posojilnico, ustanovil je katoliško slovensko izobraževalno društvo, pospeševal na vso moč šolstvo, vsled česar si je nakopal mnogo sovražnikov. Dosegel pa je tudi, da se je Besnica povzdignila v župnijo. Frančišek Seraf. Pokorn je bil postavljen za prvega župnika v Besnici.

Bil je dober in napreden gospodar. Škofija je v njem odkrila zelo talentiranega delavca s smislom za zgodovino, zato je bil dolga leta škofijski arhivar, poleg redne službe župnika v Besnici. Besničanom pa je zapustil dragoceno delo Zgodovina Besnice pri Kranju. Zaradi bolezni je šel leta 1935 v pokoj, se preselil v Breznico. Od tu se je kmalu preselil v zavetišče sv. Jožefa v Ljubljani in leta 1940 umrl. Pokopan je na ljubljanskih Žalah.

Podvikarji in kurati

Frančišek Ksav. Nikolaj Grošelj je bil prvi podvikar, ki je služboval v Besnici in sicer od leta 1779 do 1781. Rodil se je v Kropi leta 1742 premožnim staršem, Antonu Grošlju, tamkajšnjemu sodniku in Frančiški Žigan. V mašnika je bil posvečen leta 1776 v Ljubljani. Najprej je pomagal v dušnem pastirstvu v svojem rojstnem kraju v Kropi in pa tudi drugod, od tam pa je pogosto prihajal pomagat šmartinskim duhovnikom v Besnico.

Besničanom je obljubil, da jim bo vsestransko pomagal do samostojne duhovnije, tudi z denarjem, če bo potrebno, bil je namreč precej premožen. Besničani so bili navdušeni in so pod njegovim vodstvom v dveh letih zgradili novo cerkev sv. Tilna, sezidal pa je tudi novo župnišče. Ob ustanovitvi samostojne duhovnije je postal njen redni dušni pastir. Zaradi nesporazumov in spora med šmartinskimi dohovniki in pa tudi nekaterimi Besničani, se je razočarani Grošelj naveličal večnih bojev in intrig z vseh strani, zato se je sredi leta 1781z bolečino v srcu po triletnem trudu in velikem delu, ki ga je opravil v Besnici, poslovil in odšel na drugo službeno mesto. Kje je potem služboval in kje je umrl ni podatkov. Cerkev, ki so jo zgradili pod njegovim vodstvom stoji še danes in mu s svojim obstojem izkazuje hvaležnost, za katero je bil prikrajšan v času bivanja v Besnici.

Simon Stanič je služboval v Besnici od leta 1781 do 1811, ko je 70 let star umrl. Pokopan je na Besniškem pokopališču. Tudi Stanič je bil rojen v Kropi leta 1739. Kot duhovnik je bil zelo goreč in delaven. V času njegovega službovanja v Besnici, to je leta 1782 je bila cerkev posvečena.

Matija Šink rojen leta 1765 na Cavernu v Stari Loki. Pred prihodom v Besnico, to je leta 1811, je služboval kot kaplan v Škocjanu na Dolenjskem, nato v Žireh in Stari Loki. Kar 19 let pa je preživel med Besničani. Iz Besnice se je preselil v pokoj v Staro Loko, kjer je zaspal v Gospodu, kot zlatomašnik leta 1851.

Matevž Primožič rojen je bil leta 1796 v Gradu na Bledu. Kot kaplan je služboval na Dolih pri Litiji, kot župni upravitelj na Polšniku in pred prihodom v Besnico, to je leta 1830 do leta 1832, kot mestni kaplan v Šk. Loki. Iz Besnice je odšel v Tunjice, potem v župnijo Ihan, kjer je kot zlatomašnik leta 1873 umrl.

Valentin Razingen je bil rojen na Hrušici leta 1780 . Kot kaplan je služboval v Zgornjih Gorjah, Šmartinu pri Kranju, Radovljici in Kamniku. V Besnico je prišel leta 1832, od tod je šel v pokoj v Ljubno na Gorenjskem, kjer je umrl leta 1858.

Ignacij Goetzel je bil rojen v Škofji Loki leta 1806. Kaplanoval je v Šentjurju pod Kumom, Višnji Gori, v Dobrepolju, Dolenji vasi pri Ribnici na Trati pri Poljanah nad Škofjo Loko in v Ljubnem na Gorenjskem, od koder je prišel v Besnico. Umrl je leta 1864 pri popoldanski pobožnosti, zadet od kapi na prižnici v farni cerkvi Sv. Tilna.

Tomaž Brus je bil rojen v Spodnji Idriji leta 1811. Pred prihodom v Besnico je služboval kot kaplan v Senožečah, Črnem Vrhu nad Idrijo, v Šentvidu pri Vipavi, v Budanjah, v Trebnjem in Dobrovi, od koder je prišel v Besnico leta 1864 do leta 1887. Od tod je odšel v Kranj kjer je kot zlatomašnik umrl leta 1889.

Frančišek Sal. Tavčar je bil rojen v Poljanah nad Škofjo Loko leta 1832. Kaplanoval v Dobrepolju, Kamniku in Kranju. Pred prihodom v Besnico leta 1888 je služboval pri Sv. Joštu nad Kranjem. V Besnici je ostal do leta 1894, po tem letu pa se je zopet vrnil na Sv. Jošt od koder se je leta 1897 preselil v večnost.