Župnija Besnica


LETO 2019

MOLIMO V MESECU OKTOBRU IN RAZMIŠLJAJMO O BOŽJI LJUBEZNI IN ČLOVEKU.

O pomenu molitve za pokojne



Ko se sprehajam skozi vas, kjer sem hodil kot otrok, me poseben občutek v telesu zaustavi. Še korak se ustavi in pogled na hiše, ki so sedaj že stare in nekatere razpadajoče, mi prikličejo spomin izpred trideset let. Takrat se nisem tako zaustavil, nisem začutil tega prostora tako kot danes, saj je bil v meni otroški vrvež, igra, nemir... Ljudi sem takrat opazil le bežno, ne spomnim se jih natančno, njihove zgodbe in življenja me niso zanimala, bil sem otrok.
Ko stojim pred razpadajočo hišo, se spomnim nekega dogodka, ki se mi je vtisnil v spomin. V hiši pred menoj sem imel prvič izkušnjo s smrtjo. Dobesedno, saj sem prvič videl mrtvega človeka. Pokojni je ležal doma, okrog njega pa so bili bližnji, prijatelji, znanci; tisti, ki jim je pokojni nekaj pomenil. Ob njem so molili za pokojnikovo dušo in ga blagoslavljali. Takrat se mi to ni zdelo nič nenavadnega, saj je bil to del običaja, kulture, navade, spoštovanja do pokojnega. Res je, da takrat pokojnega niso mogli dati drugam, kot danes, a bistveno je, da so ob njem molili. Molili so, ker so vedeli, da je molitev svetloba in blagoslov, ki ju vsak pokojni potrebuje. Prepričan sem, da se niso imeli vsi radi, da so imeli zamere eden do drugega, prav tako kot danes. A imeli so zdravo pamet tudi v odnosu do smrti in pokojnih.
In danes? Kam je šel ta običaj molitve, spoštovanja do pokojnih? Odnos, ki ga kažemo do pokojnih, je pravzaprav del odnosa, ki ga imamo do sebe. Zanimivo je, da ljudje okoli nas ves čas umirajo, mi pa se obnašamo, kot da nikoli ne bomo umrli. Molitev za pokojnega se nam ne zdi več pomembna, ne čutimo pomena slovesa, ne čutimo s srcem. Verjamemo in smo prepričani, da je s pokojnikovo dušo vse v redu. Pa je res? Res živimo po Božjih zapovedih, smo bolj pošteni, iskreni, ljubeči, kot so bili naši predniki? Kajti oni so se z molitvijo trudili za pokojnega, mi pa smo se prenehali. No, vsaj večina ljudi. Čisto potiho in nevidno smo se oddaljili od odnosa do smrti in umiranja, ki je prav tako pomembno kot rojstvo, morda še bolj. Smrt in vse, kar je povezano z njo, smo oddaljili iz naših življenj. Ko nekdo umre, čakamo, da vse mine, da je konec pogreba, da nam ne bo treba dolgo ostati v teh občutkih, ker ti občutki niso prijetni. Nas pa sedanja družba in življenje spodbujata in silita, da sprejemamo samo lepo, prijetno, dobro.
Kmalu bo prvi november in pokopališča bodo dajala podobo, kot da najraje v življenju skrbimo za grobove. Mnogo sveč in rož daje občutek, da bolje skrbimo za pokojne, kot zase... Zunanji izgled groba nam veliko pomeni. Kaj pa pokojnim? V bistvu ne vem, vem pa, da vsak, prav vsak pokojni potrebuje molitve. In ko se s prižiganjem sveče spominjamo pokojnega (vsaj upam, da se), je največ, kar takrat lahko storimo, da za njega molimo. Molitev iz srca ima neizmerno moč. Tudi mi bomo nekega dne potrebovali molitev, prav vsi. Drugi bodo stali ob našem grobu. Ko si na drugi strani, si odvisen samo od živih in njihovih molitev. Da bi se tega zavedali, je potrebno spremeniti odnos do umiranja, smrti, potrebno se je vrniti k tistemu, kar je že bilo - spoštljivemu odnosu do pokojnih. Pokojni in živi smo močno povezani v duhu, pa če si to priznamo ali ne. Molitve, ki jih molimo in darujemo za pokojne, so milost. Za pokojne in nas. Če se izrazimo v duhu današnjega časa, je to najboljša "investicija", ki gre na naš duhovni račun. In to je edini račun, ki ga ob smrti vzamemo s seboj.
Ko se spomnim otroštva, je bila izkušnja s smrtjo, z obredom slovesa, ki sem ga opazoval, dobra izkušnja. Nepogrešljiva za razumevanje življenja. Ob vsem tem pa me malo zaskrbi in se sprašujem, ali bo kdo ob uri moje smrti poskrbel zame? Bom deležen molitev? Upam, da bom. Sedaj pa sem jaz tisti, ki za drugega stori to, kar si želim, da bodo drugi nekoč storili zame. Hvaležen jim bom za to, tako kot so pokojni hvaležni nam.

Aleš Kastelic, župnija Brezovica 



NA JAMNIKU BLAGOSLOVILI NOVO STREŠNO KONSTRUKCIJO, KRITINO, ŽLEBOVE, SIMS IN SNEGOLOVE. BOGU IN PRIDNIM LJUDEM HVALA.


Galerija

ZLATA MAŠA FRANCA VIDICA, SDB


Galerija



DELA NA JAMNIKU.

Na Jamniku so pri izdelavi strehe že zelo napredovali. Tudi kvaliteta je dobra. Ob ogledu sem srečal tudi pridne župljane, ki so počistili cerkev pred začetkom sezone porok... Hvala.


Galerija













SREČANJE ZAKONSKIH JUBILANTOV IN MOLITEV ZA USPEH GASILSKEGA DELA.


Galerija


ZAMENJAVA STREŠNE KONSTRUKCIJE IN KRITINE NA JAMNIKU

Pri podružnični cerkvi na Jamniku se je začelo. Vesel sem, da se izvajalci držijo dogovorjenih terminov. Upam, da bo tudi vreme služilo. Zmolite, prosim, kaj za to. Pa tudi za to, da se nikomur ne bi nič zgodilo v času del.


Galerija

NEKAJ UTRINKOV IZ ŽUPNIJSKEGA DOGAJANJA IN IZ DOGODKOV, NA KATERIH SMO BILI PRISOTNI...



Galerija



KLJUČARJI - ŽUPNIJSKI SODELAVCI

Poslanstvo ključarjev je v župniji pomembno. Sodelujejo pri upravljanju, pomagajo, da se v župnijskem gospodarstvu ne dela škoda. Hvala vsem našim ključarjem za njihovo delo, razpoložljivost in sodelovanje.
Sporočam, da mi je dosedanji ključar župnijske cerkve g. Franci Pogačnik v tem tednu sporočil, da ključarskega mandata ne bo podaljšal, je pa še naprej pripravljen kaj dobrega narediti za župnijo. Lepo se mu zahvaljujem za njegovo delo, vse vas pa vabim, da z veseljem ob konkretnih priložnostih priskočite na pomoč ključarjem vseh naših cerkva pri njihovem poslanstvu.




POSTNI AKCIJI V NAŠI ŽUPNIJI. VABLJENI, DA SODELUJETE…

Pomoč za Etiopijo in 40 dni brez alkohola

Več


VABILO NA ŽUPNIJSKO POSTNO ROMANJE 30.3.2019

Spoštovani, v soboto 30.3.2019 vas in vaše domače vabim na postno romanje. Odhod bo ob 7.00 iz Besnice. Ustavili se bomo na Zaplazu in tam imeli sveto mašo. Ogledali si bomo tudi destilarno in čokoladnico ter deželo kozolcev. Tudi za dobro kosilo in za lepo druženje bo dovolj časa. Lepo in čim prej povabljeni k prijavi. Igor, žpk